Vpliv plavanja na srčno-žilni sistem
V vodi je frekvenca srčnega utripa pri enaki obremenitvi in enakih učinkih gibanja manjša kot na kopnem zaradi več dejavnikov: največjo vlogo ima hidrostatični pritisk, ki s pritiskom na stene žil iztiska kri iz periferije proti srcu in poveča pretok krvi v srce, zaradi česar se to manjkrat skrči (Petavs, 2008). Tudi temperatura vode, zraka, delež telesa, ki je potopljen in seveda telesna pripravljenost vplivajo na frekvenco srca (jo znižajo).
Vpliv plavanja na dihalni sistem
Povečan delež vlažnosti nad vodno gladino olajša dihanje astmatikom in bolnikom z bronhitisom, hkrati pa predstavlja plavanje s pravilnim ritmičnim izdihovanjem proti povečanemu uporu vode izvrstno vajo za dihalno mišičje (Kapus, 2002).
Poglobljeno dihanje povzroči izdatno širjenje prsnega koša proti hidrostatičnemu pritisku, kar ohranja njegovo elastičnost in gibljivost.
Vpliv plavanja na mišično-skeletni sistem
Sila vzgona navidezno odvzame določen del telesne teže glede na delež potopljenega telesa in tako razbremeni gibalni aparat. Obremenitev na kosti, sklepe in njihove sestavne dele je tako precej manjša (Petavs et al, 2008). Tako v vodi lahko izvajamo vrsto različnih gibov, ki jih na kopnem težje oz. ne moremo izvesti.
Vpliv plavanja na živčni in hormonalni sistem
Med telesnim naporom (gibanjem) se aktivnost simpatičnega živčevja poveča. To pripravi srčno-žilni sistem na telesni napor in preko njega procese termoregulacije ter mehanizme za vzdrževanje stalnosti volumna in elektrolitske sestave telesnih tekočin (adiuretski hormon, aldosteron). Hkrati simpatik poveča aktivnost sredice nadledvičnih žlez, ki izločata adrenalin in noradrenalin. Skorja nadledvičnih ţlez izloča kortizol. Oba stresna hormona, kortizol in adrenalin, pripravita organizem na večjo proizvodnjo
energije. Poveča se koncentracija glukoze v krvi, zmanjša se proizvodnja inzulina (Plevnik, 2008).